Vrtenje

Vrtenje je čudovit univerzalni ples vsega stvarstva, vrti se celotno vesolje – od planetov, zvezd, celic v našem telesu do atomov. Vse, kar je ustvarjeno, se giblje, vse pleše in vse se vrti. Življenje je v svoji osnovi ples krogotočnosti, kajti življenjska sila skozi materijo kroži oz. se vrti.

PROGRAM VRTENJE

Program poteka v obliki večurnih tematskih delavnic, enkrat ali dvakrat mesečno 

ter redno, kot KONTINUIRANI PROGRAM – VRTENJE ob ponedeljkih od 6:00 – 7:30 zjutraj.

začetek sezone, ponedeljek,  7. oktobra

naslednja delavnica: petek, 6.12.2019

KAJ SE DOGAJA S ČLOVEKOM MED VRTENJEM?

S fizikalnega stališča med vrtenjem na človeško telo delujeta dve nasprotujoči si sili: centripetalna in centrifugalna. Prva težki k središču; sili nas, da se gibamo k centru, medtem ko nas druga vleče navzven; sili nas, da bežimo vstran od središča. Zaradi hkratnega delovanja omenjenih sil med vrtenjem se v telesu zgodijo številni fizični procesi, ki so znanstveno utemeljeni. Ker sili zasenčita učinek konstantne sile gravitacije, se zgodi sprememba v delovanju naših celic. Vrtenje močno vpliva tudi na možgane – uravnoveša delovanje leve in desne možganske polovice. Pri večini ljudi je namreč bolj kot desna (kreativna, intuitivna) možganska polovica razvita leva, ki misli.

Človekova inteligenca je po mnenju znanstvenikov odvisna od števila sinaps v možganih. Možgani ne tvorijo sinaps, ki jih potrebujemo, temveč tiste, ki jih uporabljamo. Kot zelo ekonomičen organ tudi ne ohranjajo sinaps, za katere ni potrebe. Večina sinaps se razvije do 7. leta starosti, po 24. letu pa se samo še obnavljajo. Da bi se možgani dobro razvijali, potrebujejo stimulacijo in kot utemeljuje medicina, je prav vrtenje gibalna aktivnost, ki aktivira celotne možgane, pa ne le v obdobju odraščanja, temveč tudi pri odraslih. O tem veliko govori dr. Ranko Rajović, nevroendokrinolog in predsednik odbora svetovne Mense za nadarjene otroke.

Med vrtenjem na začetku prvenstveno spoznavamo lastno telo, njegove omejitve in raziskujemo njegove zmožnosti, kajti vrteti se dalj časa in stabilno okoli svoje osi še zdaleč ni mačji kašelj. Najprej nam vrtenje pomaga mehčati telo in razgrajevati njegove blokade, da postanemo bolj pretočni in čuteči. Po določenem času se razbremenijo mišice in okostje. Hkrati pa se seveda soočamo tudi s čustvi in z umom. Z vrtenjem torej spoznavamo svoj ego, njegove mehanizme delovanja, vzorce, ki jih želimo preseči.

KAKO KONKRETNO SE SPREMEMBE, KI JIH DOSEŽEMO SKOZI TEHNIKO VRTENJA, KAŽEJO V NAŠEM VSAKDANJEM ŽIVLJENJU? KAKŠNE SO IZKUŠNJE LJUDI, KI SO DALJŠE ČASOVNO OBDOBJE PRAKTICIRALI VRTENJE?

Vrtenje je vrhunsko orodje, s katerim si zgradimo neomajno stabilnost, postanemo organizirani, odločni, disciplinirani. Učinkovito uresničujemo to, kar smo si zadali. Tisti, ki so tehniko vrtenja prakticirali dlje časa, pravijo, da jih v življenju ne vrtinči več sem ter tja, da odločno stopajo po zastavljeni poti. Vrtenje nas znova poveže v celoto zemeljskega duhovnega in kozmičnega, kar pomeni, da začnemo bivati na vertikali – postanemo trden steber, ki ima stabilen temelj na zemlji in se vzpenja visoko v nebo. Postanemo gospodar, ki vešče upravlja s svojim telesom, čustvi in mislimi. Skoraj neverjetno je, kako se ljudje skozi daljše obdobje prakse vrtenja polepšajo – ne samo navzven, tudi navznoter – in kako odprti postajajo pri sprejemanju vsega, kar jim v življenju prihaja naproti.

ČLOVEK SE MED VRTENJEM OKOLI SVOJE OSI VRTI OD SEBE NAZAJ K SEBI

Metoda vrtenja deluje podobno kot tornado, ki je eden od najmočnejših in najbolj uničujočih pojavov, a hkrati v nas vzbuja tudi veliko občudovanje. Zakaj? Zato ker nas njegova neznanska moč, s katero ruši, ruva, spreminja v prah, spominja na občutek svobode. Moč tornada je pravzaprav prispodoba svobode, po kateri hrepenimo. Ko se vrtimo, v nas deluje enak krožni princip kot pri tornadu. Tornado se rodi iz majhne mirujoče točke na zemlji – zemlja je telo, naša zavest pa tornado, ki nas povezuje z vsem, kar obstaja v stvarstvu.

Zaradi delovanja dveh nasprotnih sil, ki delujeta pri vrtenju (centripetalne in centrifugalne), se skozi vrtenje očiščujemo vsega, kar je v nas odvečno in lažno, in se hkrati povezujemo z višjimi ravnmi obstoja. Središče tornada, njegov vir, ki omogoča gibanje (vrtenje), je majhna mirujoča točka, imenovana tudi oko tornada, iz katere se v koncentričnih krogih širi njegova silna energija. Ko to točko med vrtenjem doživimo v sebi, spoznamo skrivnost sebe in stvarstva. Povedano v prispodobi: ko se znajdemo v očesu tornada, spregledamo.

TOČKA 0 ALI PRAZNA TOČKA, V KATERI NI NIČESAR, KAR SI, IN NIČESAR, KAR NISI

Gre za fenomen točke v središču kroga. V tej točki je skrita vsa resnica, vse znanje. Tudi ta središčna točka je krog – tako skoncentriran, da se širi v neskončnost. To je točka naše neskončne percepcije. Vrtenje je tehnika, v kateri raziskujemo to točko – to, kar je v njej skoncentrirano – in hkrati seveda neskončno širino vesolja. V eni sami piki ali točki je v resnici skoncentrirano celotno vesolje. ‘Nismo
kaplja v oceanu, temveč celoten ocean v kaplji,’ je rekel Rumi. Vedeti moramo, da na nas nenehno delujeta dve nasprotujoči si sili, to je zakonitost dualnega sveta, v katerem živimo, in šele ko se ti dve sili znotraj nas združita v nevtralni točki – točki 0 –, se lahko zgodi spoznanje. Svet dualnosti lahko presežemo le z izkustvenim spoznanjem dveh skrajnosti, dveh nasprotnih sil, šele potem lahko postanemo nič.

ZA RUMIJA SO VRATA, KI ODPIRAJO DIMENZIJE VEČNOSTI, V ČLOVEKOVEM SRCU

Ključ do spoznanja je čisto srce – ne le za Rumija, tako govorijo vsi, ki so spoznali resnico. Pogoj za to, da se odprejo vrata v druge, višje dimenzije, je biti čist, prazen. Ne govorimo o srcu kot telesnem organu, ki poganja kri po žilah, temveč o energetskem centru ali čakri, ki je v bližini fizičnega srca. Skozi ta srčni center poteka spoznavanje tako vidnega/materialnega kot tudi nevidnega/duhovnega sveta. Človek je namreč bitje nasprotij med materialnim in duhovnim, ki grobe (materialne) vibracije zaznava preko telesnih čutil, obstajajo pa tudi subtilne vibracije, ki jih čutila niso sposobna zaznavati, le čisto srce je to sposobno. Kadar smo pod vplivom različnih čustev ali misli, s katerimi se identificiramo, je naše srce (kot duhovni organ čutenja) prepredeno z različnimi vibracijami in torej ni v harmoniji. Te vibracije pomenijo nečistost srca in ustvarjajo motnje v njegovem zaznavanju, zato preko nečistega srca preprosto ne moremo spoznati resnice.